Članki

            Celoten proces do predaje objekta, tako s področja urbanizma,

            projektiranja in svetovalnega inženiringa

            obvladuje ekipa naših strokovnjakov.

Novi gradbeni zakon


Avtor: mag. Vinko Volčanjk, univ. dipl. inž. el.

Gradbenik 2017

Država je s sprejetjem Zakona o graditvi objektov (2002) in z vsemi naknadnimi spremembami zagovarjala stališče, da bo poenostavila administrativne postopke, predvsem pa skrajšala postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. Enako je s pričakovanji ob uvedbi novega Gradbenega zakona v letu 2017. Pa bo res tako?Novizakonjesmiselnosprejeti,čenekajizboljša,skrajša,poenostavi.Strokaseobprebiranju predloga zakona vedno bolj sprašuje, ali ne bi bilo bolje ohraniti obstoječega zakona in poskrbeti, da ga bodo vsi upoštevali.

Država je prvi kršitelj lastne zakonodaje

Državne institucije morajo poskrbeti za enotno, urejeno in usklajeno zakonsko reguiativo. Žal priprava zakonodaje ne poteka na enem skupnem mestu in ni enotno urejena in koordinirana med slovenskimi ministrstvi. Dogaja se, da se ministrstva med seboj neusklajujejo in pripravljajo neusklajene zakone in podzakonske akte, ki obravnavajo isto področje. Prvotno dobro zamišljene ideje se tako izgubijo ob različnih interesih ministrstev in njihovih služb, sploh pa se vsebina izgubi ob sprejetju novih predpisov, ki izničijo zahteve nosilnega zakona.

Vprašanje, kako in kdaj bo država uskladila druge predpise, ki bodo v nasprotju z novim Gradbenim zakonom, ostaja odprto. Ali bo država uskladila z lastnimi ministrstvi in agencijami, da ne bodo sami in za svoje potrebe lastnih predpisov z lastnimi bistveno daljšimi roki za izdajo mnenj (kot je to že danes za izdajo pogojev in soglasij)? Na takšna opozorila še nismo prejeli odgovora. Neznana ostaja tudi vsebina podzakonskih aktov. Je zakon res treba sprejemati hitro in nepremišljeno, brez jasnih pravilnikov in brez ustreznega usklajevanja s strokovno javnostjo?

Vsebina splošnega dela dokumentacije

Uvodoma velja omeniti, da je imela prvotno zamišljena sestava vodilne mape projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ob sprejetju Zakona o graditvi objektov (2002) bistveno manj nepotrebne vsebine v primerjavi z zahtevami današnjih predpisov. V dodatne vsebine so bili naknadno vgrajeni elementi, ki niso bistveni za upravni postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. Upam, da se z novim Gradbenim zakonom zaradi nedodelane ideje težave ne bodo ponovile.

Napačno izhodišče pripravljavca zakona

Največ gradbenih dovoljenj je izdanih za stanovanjske hiše, zato je pripravo take dokumentacije država žal vzela za merilo ob pripravi nove zakonodaje. Je krovno gradbeno zakonodajo smiselno pisati po vzoru sorazmerno preprostih objektov? Bistvo pričakovanj investitorjev je ureditev in poenostavitev postopkov za zahtevne objekte, ki od okolja terjajo bistveno več in imajo nanj tudi večji vpliv. Jasnega odgovora, kako bo nova zakonodaja vplivala na tovrstne postopke, do danes še nimamo.

Vplivi na upravne postopke, ki niso v domeni Zakona o graditvi objektov

Današnji Zakon o graditvi objektov upravnih postopkov ne ovira, težava so neživljenjski birokratski postopki in zahteve, ki izhajajo iz drugih predpisov. Če zakonodajalec nebo vzporedno odpravil drugih ovir, ne bo dosegel zastavljenih ciljev. Primer je objekt, za katerega je potrebno urediti tudi komunalno infrastrukturo, novi vod pa bo potekal preko zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč. Za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba s skladom skleniti služnostno pogodbo. Postopek lahko traja tudi nekaj mesecev. Tega novi Gradbeni zakon ne bo rešil.

Ne življenjske in vprašljive so tudi zahteve državnih ustanov, ki izdajo soglasja na projektno rešitev pogojujejo s predhodno izdajo služnostne pogodbe. Zakaj takšne zahteve, ko pa gre za dve ločeni zadevi? Zakaj se zadevi ne bi mogli reševati vzporedno, ampak je ena pogojena z drugo? Gre namreč tudi za problem izdelovalca projektne dokumentacije, ki mora običajno pridobiti soglasje, sam postopek sklepanja služnostne pogodbe pa je pogosto v domeni investitorja. Nevtralni opazovalec lahko dobi napačen vtis, da je težava v izdelavi projektne dokumentacije. Bo novi Gradbeni zakon to rešil?

Zanimiv je tudi soroden primer, na katerega sem naletel. Investitor državna inštitucija A želi izvesti priklop na obstoječo infrastrukturo, ki je v lasti državne institucije B, to pa upravlja državna institucija C. Lastnik B zahteva sofinanciranje ali plačilo priklopa, upravljalec C mora uskladiti zahteve (in se ob tem usklajevati z B), vse pa mora plačati investitor A. Ce ste se že srečali s postopki delovanja državnih organov, potem vam je jasno, da razrešitev lahko traja več mesecev. Žal projektant ves ta čas ne more pridobiti potrebnega soglasja, gradbeno dovoljenje se zdi oddaljeno. Tega novi Gradbeni zakon ne bo rešil.

Leta 2014 je bila sprejeta Uredba o posegih v okolje, ki zahteva presojo vplivov na okolje. Uvaja nov predhodni postopek preverjanja vpliva objekta na okolje. Za postopek mora projektant izdelati posebno dokumentacijo, poteka pa med procesom pridobivanja projektnih pogojev in procesom pridobivanja soglasij. Kot projektant ne razumem, zakaj je to potrebno, in se sprašujem, kako smo uspevali izdelovati dokumentacijo pred sprejetjem uredbe? Kako bo to vprašanje rešil (odpravil) novi Gradbe ni zakon?

Tu je še en dokaj zamuden birokratski postopek državnih služb. Zakon o graditvi objektov ne pozna in ne predvideva postopka za razjasnitev dejstev. Poziv za razjasnitev dejstev lahko sproži državni soglasodajalec (ministrstvo) v skladu z Zakonom o upravnem postopku, denimo za potrebe uskladitev mnenj med ministrstvi in njihovi mi službami. Vse to seveda pomeni bistveno podaljšanje rokov za izdajo gradbenega  dovoljenja. Torej, spreminjamo ZGO, Zakon o upravnem postopku ostaja. Kako bo to rešil (odpravil) novi Gradbeni zakon?

Omenimo še nekaj drugih trenutno veljavnih nesmislov:

  • nujnost pridobitve soglasij za objekte s strani soglasodajalcev, na čigar področje gradnja ne vpliva (npr. od Agencije za civilno letalstvo tudi za podzemne objekte kot  je  komunalna  infrastruktura, pa za nizke stavbe, ko v neposredni bližini že stoji stanovanjski blok višine 20 metrov),
  • nujnost pridobitev soglasij zgolj zaradi spremembe namembnosti znotraj objekta, pri čemer se vsi priključki ohranjajo, vplivi na okolje pa ostajajo nespremenjeni,
  • celo v primeru, ko npr. v obstoječi manjši stavbi (hiša) z dostopom z lokalne mestne ulice izvedemo poseg v nosilno konstrukcijo mansarde, se zgolj zaradi lokacije stavbe v vplivnem območju državne ceste pridobiva soglasje s strani upravljavca ceste

Kako bo tovrstno  problematiko  uredil novi Gradbeni zakon, predvsem pa, kako bodo ravnale upravne enote?

Posebno poglavje so ne ažurirani ali neusklajeni podatki o stanju na zemljišču (poplavno, erozijsko ...). V primeru, da ima lastnik smolo s posegom na takšnem območju, so postopki dokazovanja za pridobitev soglasja dolgi  in  tudi lahko  povezani z visokimi stroški. Tega novi Gradbeni zakon ne bo rešil.

Oglejmo si še zanimiv problem, ko gradnja že poteka. V teku je izgradnja linijskega voda (npr. voda, kanalizacija, plin). Dejansko zelo hitro  naletimo  na  neskladje  med  digitalnim   katastrskim   načrtom in evidentiranim stanjem v naravi. Zaradi nepredvidene težave na terenu je izvajalec primoran izvesti spremembo, katere posledica je manjši poseg v parcelo, ki pa  ni bila zavedena v pridobljenem gradbenem dovoljenju. Upravni organ za takšen primer zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja. Nesmisel  se  pojavi,  če  oz.   ko  je  investitor že sklenil služnostno pogodbo (torej lastnik dotične parcele soglaša s posegom). Sploh pa je nesmiselno, če je lastnik „nove“ parcele sočasno tudi lastnik sosednje parcele, preko katere poteka novi vod in če za parcele velja isti prostorski akt. Se temu nesmiselnemu postopku res ne da  izogniti? Bo novi Gradbeni zakon to rešil?

Za konec pa še nesmisel današnje zakonodaje, ki  predpisuje,  da  ima  investitor že zgrajen (zaključen) objekt in že izdelano dokumentacijo izvedenih  del  (PID,  Dokazi Jo o zanesljivosti objekta) zgolj za potrebe vloge za tehnični pregled. Ta se pogosto razpiše  tudi  z  večtedenskim   odlogom. Torej ima investitor ta čas zgrajen objekt (mrtev kapital) ali pa je primoran skupaj z izvajalci goljufati in prikazovati konec gradnje zgolj za potrebe vloge. Novi gradbeni zakon s ciljem skrajšanja tega dela upravnih postopkov predvideva, da bo za manj zahtevne objekte  zgolj  izjava  nadzornika o zaključeni  gradnji  že  pomenila  pridobitev uporabnega dovoljenja. Za zahtevne objekte se torej nič ne spreminja, za manj zahtevne pa izločamo tehnični pregled kot zadnjo neodvisno kontrolo zaključene gradnje. To je tako, kot bi pri bolniku s pljučnico zdravili žulj na nogi. Osnutek novega Gradbenega zakona to rešuje neustrezno!

Kaj nas čaka?

Zakonodajalec se s celovito prenovo zakonodaje spušča v avanturo, pri čemer pa še ne vemo, kako bodo  postopki  potekali in kaj nas čaka. Predvsem obstaja skrb, da bo država kasneje popustila in po sprejetju Gradbenega zakona, ki naj bi zmanjšal obseg dokumentacije  in  poenostavil  postopku,  podlegla  pritiskom  lastnih  ministrstev in agencij ter naknadno z uredbami in obtožbami zopet nadgrajevala zahteve. S sprejetjem Gradbenega zakona zgodba še nebo končana, če država vzporedno ne uredi ostale relevantne zakonodaje pa je nesmiselno, če je lastnik „nove“ par- cele sočasno tudi lastnik sosednje parcele, preko katere poteka novi vod in če za par- cele velja isti prostorski akt. Se temu ne- smiselnemu postopku res ne da  izogniti? Bo novi Gradbeni zakon to rešil?

Za konec pa še nesmisel današnje zakonodaje, ki  predpisuje,  da  ima  investitor že zgrajen (zaključen) objekt in že izdelano dokumentacijo izvedenih  del  (PID,  Dokazi Jo o zanesljivosti objekta) zgolj za potrebe vloge za tehnični pregled. Ta se pogosto razpise  tudi  z  večtedenskim   odlogom. Torej ima investitor ta čas zgrajen objekt (mrtev kapital) ali pa je primoran skupaj z izvajalci goljufati in prikazovati konec gradnje zgolj za potrebe vloge. Novi gradbeni zakon s ciljem skrajšanja tega dela upravnih postopkov predvideva, da bo za manj zahtevne objekte  zgolj  izjava  nadzornika o zaključeni  gradnji  že  pomenila  pridobitev uporabnega dovoljenja. Za zahtevne objekte se torej nič ne spreminja, za manj zahtevne pa izločamo tehnični pregled kot zadnjo neodvisno kontrolo zaključene gradnje. To je tako, kot bi pri bolniku s pljučnico zdravili žulj na nogi. Osnutek novega Gradbenega zakona to rešuje ne ustrezno!



Galerija nekaterih referenc