Članki

            Celoten proces do predaje objekta, tako s področja urbanizma,

            projektiranja in svetovalnega inženiringa

            obvladuje ekipa naših strokovnjakov.

Kako ustvariti pozitivno okolje, ki bo privlačno za investitorje / investicije ?


Tatjana Vresk, spec. za menedž., direktorica projektov

Verjetno bi se strinjali, da gre za vprašanje, na katerega bi vsi radi poznali predvsem hiter in učinkovit odgovor, ki bi imel za posledico večji obseg investicij in bolj velikodušno dobrodošlico za tuje investitorje, ki bi se odločili, da svojo investicijsko namero uresničijo ravno v naši državi.

Na tem mestu ne morem mimo dejstva, da se je v preteklih nekaj letih, v našem podjetju in tudi v naši (in tudi drugih) lokalni skupnosti, oglasilo kar nekaj tako domačih, kot tujih podjetij, ki so poizvedovali za privlačnimi lokacijami, na katerih bi lahko v kar najkrajšem možnem času izvedli svoje investicije.

Seveda smo se vsi skupaj trudili prikazati lokacije nadvse zanimive in privlačne, vendar pa se je veselje kaj kmalu zmanjšalo, ko smo ugotovili, da mogoče lokacija, ki bi po površini sicer ustrezala investitorjevim potrebam, ni komunalno opremljena, da bo za zagotovitev komunalne opremljenosti potrebno izvesti še postopke za ureditev služnostnih razmerij z lastniki zemljišč, preko katerih bodo potekali infrastrukturni vodi, da bo potrebno nato še izvesti to infrastrukturo, za kar pa lokalna skupnost nima zagotovljenih proračunskih sredstev v tekočem letu, …. in še bi lahko naštevali. Ko smo sešteli mesece, ki bi bili potrebni za ureditev vsega potrebnega, je postal ta čas glavna ovira in negativna okoliščina, ki je mnoge investitorje odvrnila od nakupa lokacije in jih napotila v sosednje države.

Rešitev zgoraj navedene težave vidim v tem, da bi moralo biti načrtovanje poslovnih con bolj premišljeno, v smislu, da se prostor za le-te predvidi na prometno najustreznejših lokacijah, ki se jih potem tudi načrtno opremi s komunalno infrastrukturo, da so le-te pripravljene za bodoče investicije.

Danes pa je kar nekaj občin (tudi manjših) takšnih, ki se lahko pohvali z dvema ali celo tremi poslovnimi conami, ki pa niso ustrezno komunalno opremljene, saj je za to žal zmanjkalo finančnih sredstev.

Seveda je smiselno razmisliti tudi o možnih olajšavah pri nakupu zemljišč v javni lasti in plačilu komunalnega prispevka, saj občine vse prevečkrat gledajo na to, le kot na enkraten prihodek v proračun, pogosto pa pozabljajo, da nove investicije v prostoru pomenijo ustvarjanje novih delovnih mest in zaposlitev, ki imajo za posledico ustvarjanje koristi in prihodkov v širšem pomenu in v širši skupnosti (poveča se nakup nepremičnin, poveča se splošna potrošnja, zaradi višje stopnje zaposlenosti, zmanjšajo se različne socialne spodbude, itd.).

Malo drugačen, a na koncu zelo podoben pa je primer, ko je potrebno investitorju predstaviti možen terminski plan izvedbe njegove načrtovane investicije. V mislih imam predvsem večje investicije, ki presegajo dimenzije, ki jih opredeljuje Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pomenijo, da gre za investicijo z vplivi na okolje.

V takšnih primerih je bilo do spremembe gradbene zakonodaje (po ZGO – 1) potrebno predhodno izdelati Poročilo o vplivih na okolje (PVO) in pridobiti tako opevano Okoljevarstveno soglasje (OVS), ki je seveda moralo biti pred izdajo gradbenega dovoljenja pravnomočno, šele nato je upravni organ investitorju izdal odločbo za gradnjo. Po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja je investitor lahko pričel z gradnjo.

Gre za postopke, ki se jih vsi po malem bojimo, saj so precej nedorečeni, dolgotrajni in dajejo velike možnosti, da investicija povsem skrene z začrtane terminske poti, v najslabšem primeru investitor tudi opusti investicijsko namero in do izvedbe nikoli ne pride.

Nova gradbena zakonodaja (Gradbeni zakon, Ur. l. RS, št. 61/17) je za objekte z vplivi na okolje predpisala izdajo gradbenega dovoljenja v integralnem postopku, pri čemer se je zakonodajalec držal načela: »vse na enem mestu«. Javnosti je sicer bila ta novost predstavljena kot precej pozitivna stvar, vendar se bojim, da temu ni čisto tako.

Že res, da gre za združen postopek, postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja in postopek izdaje gradbenega dovoljenja, vendar pa vsa določila le niso napisana v duhu hitrejšega pridobivanja dovoljenj, predvsem tista, ki govorijo in dajejo možnosti vstopa v postopek nevladnim organizacijam in civilnim iniciativam ter tista, ki omogočajo tem skupinam pravico vložiti tožbo zoper izdano gradbeno dovoljenje v upravnem sporu, kot zastopnik javnega interesa, tudi, če niso bili udeleženi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Glavni strah investitorjev in posledično seveda tudi nas inženirjev, ki za investitorja vodimo te postopke in moramo investitorjem predstaviti in nato tudi zagotavljati doseganje začrtanega terminskega plana, so ravno civilne iniciative in podobna združenja, ki se največkrat pod pretvezo zagotavljanja javnih koristi in bolj zdrave, zelene prihodnosti za bodoče generacije, zelo aktivno vključujejo v okoljske postopke. Nemalokrat se takšne iniciative namerno s povsem neutemeljenimi argumenti vpletajo v postopke in s tem še dodatno podaljšujejo terminske plane investicij, na koncu pa se izkaže, da so njihovi interesi povsem »podjetniške« narave.

Vendar tu ne moremo storiti veliko, saj jim naša nova gradbena zakonodaja daje povsem legitimno pravico, da se, v kolikor se med seboj poveže 200 polnoletnih fizičnih oseb s stalnim prebivališčem na območju občine, kjer je nameravana gradnja, ali na območju občine, ki meji na območje nameravane gradnje, aktivno vključijo v postopek.

Seveda pa je integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja še povsem nov in svež, zato tudi ni še prakse, na podlagi katere bi lahko realno ocenili, koliko časa bodo dejansko trajali ti postopki. Po zakonodaji je sicer predvidenih »optimističnih« 5 mesecev od vložitve popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, h katerim je potrebno prišteti še ca. 2 meseca za pridobitev mnenj ter javno razpravo, vendar je že slišati napovedi, da naj bi postopek trajal precej dlje.

V kolikor se izkaže, da mora investitor pridobiti še okoljevarstveno dovoljenje (OVD), ki pa ni zajeto v tem integralnem postopku, pa se ti meseci še podaljšajo. Negativna okoliščina pa je še ta, da mora investitor okoljevarstveno dovoljenje pridobiti še pred gradnjo, kar pomeni, da tudi, če je že pridobil gradbeno dovoljenje, z gradnjo, pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja, ne more pričeti.

Zato se je smiselno pred vsako spremembo zakonodaje vprašati, kaj je tisto, kar je bilo v prejšnjem zakonu slabega in nepotrebnega ter, kaj je tisto, kar je smiselno ohraniti, saj je v praksi dobro delovalo.

Nikakor ni potrebno spreminjati kar vsega povprek, samo zato, ker je prišla nova oblast in je potrebno dokazati, da bodo prišle spremembe (seveda na bolje), temveč se je potrebno osredotočiti na stvari, ki so zavirale napredek, ki so povzročale zastoje pri uresničevanju  investicij in, kar se mi zdi najpomembnejše pri tem, upoštevati je potrebno prakso in stroko, ki je dejansko vodila in izvajala aktivnosti po predpisih. Prav izkušnje iz prakse so pravi pokazatelj dejanskega stanja.

Na koncu bi se dotaknila še uradnih oseb, ki vodijo postopke pridobivanja različnih dovoljenj, pogojev, mnenj. Tudi njihov prispevek ni zanemarljiv v investicijskem ciklu. Naše izkušnje z njimi so tako, zelo dobre – pri tem imam v mislih osebe, ki so se maksimalno angažirale in kooperativno sodelovale z nami v duhu čim hitrejše izpeljave postopka, nekoliko manj dobre in tudi takšne, ko je samovolja uradnika narekovala tempo (ne) pridobivanja dovoljenja.

Pri tem se mi poraja vprašanje, kako nenazadnje ustvariti tudi za uradnike pozitiven vzvod, ki bo predstavljal dovolj veliko motivacijo za učinkovitejše, hitrejše, manj birokratsko delo? Verjetno ne bi bilo napačno razmišljati v smeri, da se bolj efikasne in prilagodljive osebe temu primeru stimulira in nagradi. Enako kot v vsaki gospodarski družbi, bi moralo veljati tudi v javni upravi, da nekdo, ki mu je mar, ki vlaga svoje znanje in strokovnost v skupen cilj in opravlja svoje delo zato, da le – to v nadaljnjem koraku prinese določene gospodarske koristi, za svoje dobro opravljeno delo tudi dobi zasluženo plačilo, ki v nobenem primeru ne more biti enako zaslužku tistega, ki zaseda svoje mesto v pisarni zgolj zato, da 1-krat mesečno prejme svoje plačilo.

Seveda ne moremo tej problematiki predpisati  zgolj subjektivno noto, temveč ima velik vpliv na hitrost reševanja upravnih postopkov tudi zakonodaja, ki se prehitro in večkrat brez potrebe spreminja, uvaja nove izraze, ki povzročajo konfuznost, prinaša nedorečenost, kar pa ima vse za posledico, da se postopki odvijajo prepočasi, da ista vprašanja, dobivajo različne odgovore, velikokrat pa so naši praktični primeri označeni kot unikatni, s katerimi se organi še niso srečali, zato tudi odgovorov ne morejo dati v rokih, kot se od njih pričakuje.

Pa naj ne bo moj  zapis zgolj tarnanje nad stanjem v naši državi – nasprotno, naj bo spodbuda tako tistim, ki bodo v prihodnosti krojili bodočo zakonodajo, kot tudi tistim, ki jo bodo / bomo uresničevali v praksi.

Seveda si vsi želimo živeti v pozitivni, napredni in gospodarsko uspešni družbi, zato moramo vsi skupaj prispevati svoj delež k temu. Privlačno investicijsko okolje bo pripomoglo k temu, da bodo v naš prostor vstopali novi investitorji, ali pa tudi takšni, ki se bodo odločili že obstoječe investicije razširiti, nadgraditi.

 

 



Galerija nekaterih referenc