Članki

            Celoten proces do predaje objekta, tako s področja urbanizma,

            projektiranja in svetovalnega inženiringa

            obvladuje ekipa naših strokovnjakov.

Okoljski postopki trn v peti investicij ali njihova dobrobit


Tamara Tepavčević, univ. dipl. geogr., vodja projektov v Savaprojekt d.d.

Okoljski inženiring postaja vedno bolj prevladujoč del v celotni investiciji. Velikokrat se zgodi, da ravno zaradi okoljskih postopkov zapremo vrata (tujim) investicijam, ki bi lahko imele pozitiven pomen za razvoj slovenskega gospodarstva.

Na tem mestu omenjamo najbolj izpostavljene, torej proizvodne (industrijske) objekte, komplekse, ki zapadejo v »matriko« ugotavljanj ali gre za »objekt z vplivi na okolje« ali za »napravo, ki lahko povzroča onesnaženje okolja večjega obsega« ali »samo« za napravo, ki povzroča eno vrsto emisij ali v vode ali v zrak, odpadke, itd. Torej že sam uvod predstavlja množico podatkov, ki jo je investitorjem težko razložiti, zlasti po informacijah, ki so v javnost zakrožile kot tiste, ki zagotavljajo hitrejše pridobivanje gradbenega dovoljenja v integralnem postopku, kjer se združita postopka pridobivanja tako gradbenega kot okoljevarstvenega soglasja v enotno odločbo.

Na tem mestu izpostavljamo dejstvo, da je prišlo v praksi, tako pri projektantih kot tudi pri investitorjih, do napačnih interpretacij tega integralnega postopka. Namreč; okoljevarstveno soglasje še vedno ostaja, sicer pod drugačnim »imenom« (mnenje ARSO) in še vedno je to domena Zakona o varstvu okolja, kar pomeni, da je njegova vsebina in tudi postopek nespremenjen, je pa res, da se je postopek izdaje OVS implementiral v integralno gradbeno dovoljenje. Vsekakor iz do sedaj javno dostopnih podatkov, ne izhaja, da je postopek v resnici hitrejši oziroma krajši. Glede na navedena dejstva, bi lahko celo trdili, da je ravno obratno, in se je dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja implementirala v postopek okoljevarstvenega soglasja.

Na postopek izdaje gradbenega dovoljenja imajo poleg okoljevarstvenega soglasja pomembno vlogo tudi okoljevarstvena dovoljenja, na katere pa udeleženci v investicijskem postopku in postopku dovoljevanja gradnje preradi pozabijo.

Če pogledamo kronološki potek okoljskih zadev:

·         slovenski pravni red v okoljski zakonodaji pred letom 2000 je bil podlaga na kateri smo zgradili hidroelektrarne, daljnovode, industrijo, … ;

·         po implementaciji EU zakonodaje po letu 2004 se je povečala množica predpisov, ki so bili zahtevni in tudi ne najbolj premišljeni (različno razumevanje določb zakonodaje);

·         »nova zakonodaja« (gradbena, prostorska) po letu 2018 je namesto poenostavitve prinesla ravno obratno;

·         zaradi neusklajenosti gradbene in okoljske zakonodaje, glede na to, da integralni postopek združuje vsebini obeh, se v praksi pokaže  delovanje sektorjev oziroma direktoratov v smislu »vsak po svoje«;

·         pritisk investitorjev na eni strani in pritisk javnosti na drugi strani.

Pomen okoljskega inženiringa vidimo v pogledu »od zgoraj«, kar pomeni obvladovanje celotne investicije.

V današnjem času, se vse bolj pojavlja drobljenje dokumentacije, to pomeni, da posamezni projektant izdeluje posamezni segment, dokumentacija pa postaja vedno obsežnejša, a žal s tem ni moč z zagotovostjo trditi, da tudi boljša. Odgovornosti se prelagajo, krožijo, se izgubljajo v množici dokumentov in podatkov.

V praksi se je tako izkazalo, da ravno na primeru vodenja celotne investicije, vključujoč tudi okoljski inženiring, znotraj enega podjetja od A do Ž oziroma od idejne zasnove do uporabnega dovoljenja, lahko lažje steče hitrejši pretok informacij, ki so v današnjem času izrednega pomena.

Razumevanje okoljskih postopkov in njihova teža pri investicijah

Do sedaj je bilo projektiranje tisti del, ki je bil »bistven« pri investiciji in se ga je dalo časovno ter stroškovno oceniti, medtem ko je bil okoljski del nekako »ne bodi ga treba«. Žal so danes investitorji (in tudi projektanti), pričeli (pre)pozno razumeti, da brez dobrega okoljskega inženiringa ni moč izpeljati investicije.Praksa je pokazala, da so zaradi dolgotrajnosti postopkov, različnega tolmačenje določb zakonov (ministrstva, upravne enote, izvajalci, sodišča,…) ter implementacije nove zakonodaje v prakso,  postale »trn v peti« investicije in da je ni moč izpeljati čez noč.

Poplava zakonodajnih obveznosti, uredb, pravilnikov in priročnikov je pripeljala do tega, da niti eden postopek ni utečen, saj se pri vsakem naslednjem ugotovijo spremembe v zakonodaji. Velikokrat smo kot projektanti in izdelovalci okoljske dokumentacije priča stavku: »Takega primera pa še nismo imeli«.

Zavedati se je potrebno, da v okviru pridobivanja okoljevarstvenih soglasij oziroma dovoljenj in tudi predhodnih postopkov nikakor ni črno – bele variante po kateri bi postopki in investicije potekale.

Zapletenost in dejstva so izstopila na plan zlasti s t.i. »trojčkom« nove gradbene in prostorske zakonodaje v letu 2018, v katerega se je vpletla tudi okoljska, ki pa ni bila spremenjena na področju okoljevarstvenih dovoljenj, ko gre za nove ali večje spremembe v obratovanju naprave (torej t.i. IED okoljevarstvena dovoljenja – Industry Emission Directive). Tu je bistven podatek, da se sama gradnja ne sme pričeti pred pridobitvijo tega dovoljenja oziroma, da te vrste OVD (po Uredbi IED)[1] sicer ni pogoj za gradbeno dovoljenje, ga pa je potrebno pridobiti pred gradnjo. Tudi presojanje in odločanje se je iz domene ARSO preneslo na MOP (integralni postopek), kar v praksi pomeni veliko razhajanj in interpretacij kako voditi postopek in kaj vse je potrebno pred gradnjo. To so dejstva, ki jih kot izdelovalci okoljske dokumentacije v praksi občutimo kot posledico različnih interpretacijMOP in ARSO, hkrati pa opažamo, da bi bilo potrebno na konkretnih primerih preveriti, kaj pomeni izvajanje neke določbe v praksi.

Pred uveljavitvijo Gradbenega zakona se je dosedanja praksa skupnih okoljskih presojanj vršila na enem mestu, in sicer na ARSO, bila je postopna in je omogočala sočasno izvedbo tako postopka presoje vplivov na okolje kot tudi pridobitev OVS in OVD (če je bilo le-to potrebno). Z novo zakonodajo pa so se ti postopki razdelili med različne »sektorje«, MOP kot organ, ki izdaja gradbeno dovoljenje v integralnem postopku in ARSO, ki je v vlogi okoljskega presojevalca. Sistem gradbenega dovoljenja po novi zakonodaji (gradbenem zakonu) je združil takšen del investicij, ki potrebujejo »le« OVS, ne pa tudi OVD pred gradnjo (IED). V realnosti, glede na javno dostopne podatke, ni zaznati časovno hitrejših postopkov, kot so jih obljubljali pripravljalci nove zakonodaje. Glede na podane Vloge, ki so v obravnavi za gradbeno dovoljenje po integralnem postopku na MOP, trenutni postopki povprečno trajajo več kot pol leta, a so šele v fazi po javnem naznanilu (po javni razpravi), kar nekako predstavlja cca polovico postopka (če ga je sploh moč časovno omejiti).

Navezujoč se na pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj (IED OVD oziroma 68. člen ZVO) izpostavljamo tudi problematiko izhodiščnih poročil, ki so podlaga za navedena dovoljenja.

Podanih je že več pobud za spremembo Uredbe IED od leta 2015 dalje, a do realizacije še ni prišlo.

Za plastičen prikaz: Lastniki podjetij v tujini (v državah EU), ki želijo enake objekte zgraditi v Sloveniji,  to pomeni, da jih zavezuje ista IED - Industry Emission Directive, ugotavljajo, da je pri nas postopek izdelave izhodiščnih poročil veliko bolj zahteven kot drugje ter da so zahteve za pripravo izhodiščnega poročila, kot so zapisane v obstoječi uredbi IED take, da jih pravzaprav noben deležnik, ki se s tem poročilom srečuje v upravnem postopku, v celoti prav dobro ne razume. Postopki izdaje OVD stojijo oziroma trajajo več mesecev, let. Podjetja dobivajo zahteve za dopolnitve, s katerimi se največkrat priprava izhodiščnega poročila vrača na začetek, pojavljajo se novi stroški in zamude predvsem pa negotovost, kdaj se bo postopek zaključil.

Velik vpliv na časovni potek in samo izvedbo investicije pa se veže na problematiko širše zainteresirane javnosti, ki ima možnost vključitve v postopke na različnih področjih upravljanja države. Ta predstavlja neznanko v postopku pridobivanja dovoljenj, tako gradbenih kot okoljskih in predhodno tudi prostorskih. Večkrat se je izkazalo, da imajo nevladne organizacije in civilne iniciative v ozadju interese posameznikov, ki želijo uveljaviti osebne interese (dvig vrednosti nepremičnin, direkten zaslužek, promocija,…). Prav zaradi teh interesov se civilne iniciative tudi ustanavljajo, saj je postopek registracije civilne iniciative postal sorazmerno enostaven (54. člen GZ).

Pri nevladnih organizacijah, ki so deloma financirane s strani države, pa opažamo, da le te delujejo proti državi in ne sodelujejo s konstruktivno kritiko oziroma ne predlagajo alternativnih rešitev problema. Vse prevečkrat se namreč srečujemo z argumenti proti, nikoli pa s strani nevladnih organizacij ali civilnih iniciativ ni predlogov in idej, ki bi pripomogli k boljši oz. ustreznejši rešitvi.

Zakonodaja bi morala nekako določiti ukrepe oz. standarde, ki bi jih te nevladne organizacije in civilne iniciative morale dosegati oziroma bi morala predpisati način kako bi le te organizacije lahko sodelovale v postopku umeščanja načrtovanih ureditev v prostor bolj konstruktivno.

Naše izkušnje v dosedanjih postopkih okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj kažejo, da bi lahko postopki tekli učinkovitejše in hitrejše. Spodaj nekaj možnosti:

  • uveljavitev hitrejšega reševanja gradbenih dovoljenj: vključitev postopka pridobivanja IED okoljevarstvenega dovoljenja (ki ga je potrebno pridobiti pred gradnjo) v integralni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja (s tem tudi okoljevarstvenega soglasja) ali:
  • možnost pridobitve IED dovoljena po GD, vendar ne pred poskusnim obratovanjem: odprava razhajanj in interpretacij kako voditi postopek in kaj vse je potrebno pred gradnjo. Tukaj je v ospredju možnost, da se v času gradnje pridobiva IED OVD, pogoj pa bi ostal - torej do začetka poskusnega obratovanja, tako kot pri ostalih OVD za posamezne emisije;
  • racionalnejša obravnava vlog (vseh: za predhodni postopek, OVS, OVD, GD po integralnem postopku), kar pomeni ne zgolj odpravljanje formalnih vsebin, kot so manjkajoče pooblastilo, podpisi, upravne takse (ne!)zavezancev za njihovo plačilo-preverjanje dejstev po ZUP), …;
  • izključitev predhodnih postopkov(kot je bilo pred letom 2014), pri katerem seveda ostajajo postopki presoj vplivov na okolje. Smisel tega vidimo predvsem v tem, da se »sprostijo« ti postopki (in tudi kadri) na ARSO in da se da večja teža OVS in OVD, ki bi tako hitreje stekli;
  • določitev ukrepov oz. standardov za širšo zainteresirano javnost(torej nevladne organizacije in civilne iniciative), ki bi jih morale dosegati oziroma predpisati način, kako bi le te organizacije lahko sodelovale v omenjenih postopkih, z namenom večje konstruktivnosti in ne zgolj argumentiranosti proti.

Glede na zgornje alineje, je dejstvo, da je treba na področju okolja zakonodajo precej  prevetriti. Tukaj pa opozarjamo, da so poleg varovanja okolja pomembne tudi investicije v smislu gradnje, pri čemer ne gre zato, da se okoljski standardi ne bi spoštovali, temveč se je treba zavedati, da investicije pomenijo napredek po katerem vsi stremimo.

Namesto zaključka

V vodenju investicij na področju okoljske problematike smo naleteli največkrat na dejstvo, da vsak gleda in dela svojo »zadevo« separatno, vsak sektor svoje delo, a med njimi ni kohezije, ki bi investitorju omogočili dosego zastavljenega cilja. To ne pomeni, da ne gre zato, da investitorji ne bi želeli spoštovati okoljskih normativov. Prav nasprotno. Želijo jih, a koraki in postopki do njihove uresničitve so nepojmljivo dolgi in zapleteni in nikoli popolnoma dorečeni. Primer iz naše dobre prakse izhaja ravno iz omenjenega, saj tuj investitor ni želel narediti tovarne na nepozidanem območju, temveč je poiskal degradirano območje in se s posegom lotil popolne revitalizacije obrtne cone, a kljub temu se najdejo posamezniki, ki nasprotujejo takšnim okoljsko osveščenim investitorjem.

Pri postopkih smo naleteli tudi na dejstvo, da strokovnjaki ne verjamejo eden drugemu, kar se kaže v dolgotrajnosti postopkov in gorah (ne)potrebne dokumentacije o dokaznem gradivu, razvoju metod, akreditacijah, itd. Absurd. Meritve strokovnjakov ne zadostujejo dovolj.

Žal tako izgleda naš »okoljski prostor«. Prostor, v katerem smo z manj pravilniki, uredbami, … izpeljali gradnjo hidroelektrarn, današnja, zadnja v sklopu verige na Spodnji Savi, pa še ne stoji. Zakaj? Ker je v slovenskem prostoru prišlo do tega, da lahko vsak pove svoje in brez odgovornosti, da strokovnjak ne verjame strokovnjaku, da se z goro strokovne literature polnijo predali uradov … A ni vse tako črnogledo. Problem je rešljiv, saj imamo lep primer v Sloveniji, sicer izpeljan po posebnem zakonu, vendar je okoljevarstvenemu soglasju sledilo gradbeno dovoljenje, njemu gradnja, gradnji pa pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja pred začetkom poskusnega obratovanja.

Logičnost in smiselnost postopkov sta že preverjeni in otipljivi; torej le nekaj popravkov zakonodaje in investicije bi lažje stekle, gospodarstvo pa pridobilo na razvoju predvsem novih delovnih mest. Posamezniki pa bi lahko namesto z ustanavljanjem civilnih iniciativ, svoje znanje in s svojo okoljsko osveščenostjo pripomogli k razvoju podjetij na principu »zero weste«:

»Zero Waste je etičen, ekonomski, učinkovit in vizionarski cilj, ki vodi družbo v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega. Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga. Implementacija Zero Waste bo preprečila vsakršne izpuste v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov, ljudi, živali ali planeta.”[2]

 


[1]Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Ur.l.RS, št. 57/2015)

[2]Ekologi brez meja / Zero Waste Slovenija, dostopno na spletnem naslovu: https://ebm.si/zw/o/definicija-zero-waste/



Galerija nekaterih referenc