VLOGA – VIZIJA – POSLANSTVO

Živimo v nenehno spreminjajočem se svetu, v katerem nenehno iščemo odgovore na vprašanja, ključna za naš obstoj. Kam nas bo pripeljal tehnološki razvoj? Kakšne bodo potrebe po inženirskem kadru, se jim bomo kot družba znali prilagoditi? Bosta vloga in način dela pooblaščenega inženirja ostala v obliki, kot jo poznamo danes? Je res v interesu družbe vedno večja deregulacija? Kakšni bodo interesi politike?

Pred Inženirsko zbornico Slovenije so zanimivi časi, v katerih mora najmanj ohraniti sedanji status, pomen in vlogo v družbi. Zbornica je v tem trenutku edina institucija, ki zastopa inženirje na področju graditve objektov, zato mora ostati njihov glas tudi v prihodnje. Biti mora voditelj in graditi boljšo kakovost okolja in življenja, tudi v bodoče mora ostati referenčno strokovno središče inženirjev.

IZS spodbuja razvoj inženirstva v Sloveniji, ki dviguje blaginjo celotne slovenske družbe. Stremi k visokim etičnim standardom ravnanja, hkrati pa se trudi, da bi tako družba kot politika prepoznali, da inženirji poganjamo napredek in uporabljamo inovativne prakse in tehnologije, ki skrbijo za večjo varnost in učinkovitost grajene krajine.

Težko je opredeliti dolgoročno vlogo Inženirske zbornice Slovenije, če je ta pogojena in prepuščena smernicam in željam aktualne politike in "debirokratizaciji" brez razumevanja osnovnih načel gradbeništva in (samo)odgovornosti inženirja.

Potrebe, želje in cilji inženirjev so jasni, začrtanje poti in načina premagovanja ovir pa je nekoliko trši oreh. Žal prevečkrat naletimo na ene in iste ovire. Tako je tudi pri oblikovanju gradbene zakonodaje, kjer smo od leta 2002 priča njenim stalnim spremembam. Po vsakih volitvah pridejo novi obrazi, novi pogledi, ponovne razlage in usklajevanja stališč, ... Utrujajoče. Ko komaj začrtaš pot, se ta spremeni, cilj pa je vnovič zelo daleč.

S prepoznavanjem vloge IZS bi lahko v prihodnosti posegli tudi v področje reševanja sporov (meditiranja) med projektantskimi podjetji in posredno inženirji - člani zbornice - in naročniki kot tudi drugimi projektantskimi podjetji, in sicer z vidika presojanja, vezanega na strokovna vprašanja. Vse prevečkrat namreč naročniki pritiskajo na inženirje projektante, zaradi česar je pod vprašajem spoštovanje etičnih načel, ki jim jih zapoveduje poklicni kodeks.

V takšni ureditvi kratko žal potegne inženir. Kot razvijalec sodobnih rešitev naj bi uveljavljal in v svoje projekte vkomponiral sodobne pristope in materiale. Dokler pa svoje delo opravlja pod vtisom groženj, bo primoran uporabljati že preizkušene metode in rešitve, ki pa morda niso več najbolj ustrezne. Na tem področju naš pravni sistem ne ščiti inženirja, kar vsekakor ni v korist tehničnemu in tehnološkemu razvoju družbe kot celote.

Bistvo zbornice so pooblaščeni inženirji, teh pa ni brez ustreznega izobraževalnega sistema. Je današnja ureditev res ustrezna? Imajo po zaključenem bolonjskem študiju inženirji res dovolj kompetenc iz svoje stroke, da lahko na vrhunski ravni opravljajo svoj poklic? So dovolj podkovani s teorijo, da lahko v praksi raziskujejo in uvajajo novosti, ki so temelj vsake tehnološko razvite družbe? Bolonjski študij ni prinesel želenih rezultatov, a rešitev ni v vedno novih univerzah in študijskih programih. Prej bi morali kot javnost stremeti k temu, da obstoječe programe naredimo dovolj dobre, da bodo iz njih izhajali vrhunski strokovnjaki v svetovnem merilu.

Vse to so spremembe, ki jih potrebujemo, da bi premostili pomanjkanje ustrezno izobraženih inženirjev. Rešitev vsekakor ni v sproščanju dostopa do strokovnega izpita brez ustreznega znanja. Edina rešitev je, da bodočim inženirjem ponudimo dostop do več in boljšega znanja. Menim, da bo v prihodnje ena od bistvenih nalog inženirske zbornice, da bo sodelovala pri prenovi izobraževalnega sistema, ki bi se morala začeti že na srednješolski stopnji in nadaljevati z visokošolskimi programi.

Kje se torej pooblaščeni inženirji vidimo čez 5 ali 10 let? Del odgovorov je podal Slovenski inženirski dan, del jih podaja Strateška deklaracija IZS, ki jo v celoti objavljamo v tej reviji, del odgovorov pa bomo morali poiskati tudi v sebi. Potrebno se je videti in prepoznati, a tudi biti viden in prepoznan.

mag. Vinko Volčanjk, univ.dipl.inž.el.
Predsednik upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev

*Članek je bil objavljen v glasilu Inženirske zbornice Slovenije IZS.NOVO, letnik 25, št. 101, april 2022